Branko Gradišnik - Sreča (za) 2

Škoda odveč besedi - glej moj komentar za 1 del (2 posta nazaj).

Lucidna knjiga. Z eno mini opazko, ki se nanaša na večkrat ponovljeno poanto prenosa vzorcev obnašanja iz staršev na otroke. Kot je zapisano v knjigi: "Ni krivde, ni krivca." Malo težko je sprejeti, da tisti, ki zafurajo svoj naraščaj niso krivi. So krivi, samo ne zafuranja in tega, da so vzorce prejšnjih generacij nesli dalje. Njihov del krivde je v tem, da niso zbrali motivacije, fokusirali energije, presegli samih sebe in prekinili 'medgeneracijske štrene'. Kdo pravi, da se ne da?

Deepak Chopra - Hčere radosti

Saj je lušna ta knjiga, vendar ... včasih zgubim nit, pa sem čisto skoncentriran.

Glavni junak - pisatelj, pardon, pisec, preide iz stopnje zombija v prebujenca. Ves čas poizkuša dojeti, da je ta naš svet samo projekcija subtilnega sveta. Na kraju sicer dojame, kar je prikazano malo na hitro, površno, kot po avtocesti na dopust. Sicer si hitro na plaži, vendar ne vidiš vasic, dvorišč, ljudi in ostalih zanimivih stvari ob poti.

Vse je res, kar piše, vendar bi bilo lahko lepše zapakirano.

Branko Gradišnik - Sreča

Redkokdaj se mi zgodi, da ne vem točno, kako bi omenjeno knjigo komentiral.

Takole bom pričel - ko se Junga in Freuda prenaješ, vzameš v roke Erica Berne-ta in ti je malo več jasno o (stran)poteh človeške psihe. Nato 'poješ' Ruglja, ki je še bolj konkreten in pove prav grd resnične stvari o nas, ki jih običajno nočemo slišati. No, ko pa naletiš na Gradišnika, se ti zazdi, da ti je vse jasno, tudi za vse kalibre za nazaj. Konkretne stiske, konkretne življenjske situacije, brez peska v oči. Morebiti bi se kakšen uradno šolan terapevt namrdnil, vendar je ta knjiga to, kar potrebujemo, mi, 'raja'.

Ocena: Še ena knjiga za obvezno čtivo v ljudsko šolo. Preden se cvet naše prihodnosti dokončno izoblikuje v shizoidneže in/ali depresivce.