Evald Flisar - Čarovnikov vajenec

Naj pričnem s kratkim svarilom vsem, ki še te knjige niso prebrali: stanje na glavi močno odsvetujem, vsaj tistim, ki sicer med delom pretežno sedijo. Zna priti do poškodb vratnega dela hrbtenice. 

Ali je pot po Tibetu namišljena ali resnična, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da nismo, to kar mislimo, da smo, ampak le to, kar mislimo. In da, strah pred animo je včasih premočen, še posebej, če vse pride predte na pladnju. Vsi smo kot hrčki v svojih jazbinah, zunaj pa je mrzlo - potrebujemo nekoga, da nas izbeza iz krtin? Definitivno.

5-ka, ni kaj, čeprav par deset let prepozno.

Hans Carl Artmann - Sonce je bilo zeleno jajce

Tako se zgodi, ko se nekdo spravi interpretirati biblijo po poštenem odmerku pejotla. Nič ni, kar se zdi, da je. Stvari so bitja in koncepti in obratno. Čas nima smeri naprej, tehnokracizem se meša z arhaičnostjo. Fizika ne velja, oziroma pardon, takrat je še ni bilo, nastala je komaj na ničti dan.

Verouk v ljudski šoli bi bil veliko bolj zabaven, če bi bila tale knjižica za osnovno čtivo. Dokler se malo ne 'usede', 3.

http://www.amazon.de/Die-Sonne-war-ein-grünes/dp/3548261140

dr. Janez Rugelj-Zmagovita pot

Knjiga Zmagovita Pot d.r Ruglja bi morala biti obvezno čtivo za domače branje že v ljudski šoli, ne samo to, cel predmet bi morali nameniti temu, kako iz povprečnega nerazgledanega zarukanca postati Človek, neodvisen od neštevila načinov pobegov od realnosti, ki so na voljo na vsakem koraku. Odvisnost od alkohola (delohola, XYhola) je pač eden od načinov, kako onesposobiti naravni človekov obrambni mehanizem, zaradi katerega sploh reagiramo na vsakdanje težave. Če ta obrambni mehanizem zavestno pošljemo aja-tutaja, pač gremo v raj, pardon, med rajo.

Must-read, 5.

http://books.google.com/books?id=i-osOgAACAAJ&hl=sl&ie=ISO-8859-2

Herman Hesse-Potovanje v jutrovo deželo

Prva pregrešna misel ob branju prvih 20 strani te knjige je bila:"Umberto Eco in J.R.R. Tolkien sta plagiatorja! Kaj plagiatorja, copy-pastaša!" Sicer je verjetnost, da omenjena Hesseja nikoli nista brala in da je Hesse bral njiju, lahko se je celo zgodilo, da so vsi trije vzeli idejo o tripu kot prispodobo za lastnopsihoanalizo od zapitega gospoda v pajzlu. Kakorkoli, zgodbic o potovanju, ki vsebujejo toliko imen, da jih itak sproti pozabljaš, je že toliko, da jih itak sproti pozabljaš.

Redki biseri v nesnagi nakladanja o potovanju vseeno odtehtajo. Vodje živijo kratko, plebejci pa dolgo. 4+.

The Journey to the East‎