Ali je pot po Tibetu namišljena ali resnična, niti ni toliko pomembno. Pomembno je, da nismo, to kar mislimo, da smo, ampak le to, kar mislimo. In da, strah pred animo je včasih premočen, še posebej, če vse pride predte na pladnju. Vsi smo kot hrčki v svojih jazbinah, zunaj pa je mrzlo - potrebujemo nekoga, da nas izbeza iz krtin? Definitivno.
5-ka, ni kaj, čeprav par deset let prepozno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar