Swami Mukerji: Nauk in izvajanje joge

Swami Mukerji: Nauk in izvajanje joge

Zanimiva kombinacija vzhodnjaškega in zahodnjaškega pogleda na jogo. Še matematik Laplace je našel svoje mesto v tej knjigi. Telesnih vaj v tej knjigi ni skoraj nič, zato je več miselnih.

Poanta je stara ko' svet: Vztrajnost in še enkrat vztrajnost, drugače ni nič.

Prepričevanje prepričanih, ostalim mora itak cigel na glavo pasti, da jim aktivira možgan.

Sicer pa: eden izmed naukov Swamija je, da se o prakticiranju joge ne govori naokoli.

Haruki Murakami - Kafka na obali

"Vesolje ni nič več kot samo kolosalni dostavni servis."

"Kafka" je vran, ste vedeli? Očitno, vendar mi je po toliko letih komaj sedaj kapnilo, ko mi je nekdo povedal. Kafka gleda sliko in je hkrati na njej. Je tudi v pesmi, včasih v kakšni petnajstletnici ali petdesetletnici. Kurbe citirajo Hegla. Pijavke in skuše dežujejo.

Čas teče malo naprej, malo nazaj, nek polubog, ki to noče biti in sam sebe imenuje abstraktni koncept, ki se je slučajno utelesil kot polkovnik, skrbi, da na koncu vsaj približno štimajo vzroki in posledice vseh dejanj, ki obstajajo.

Zmedeno? Seveda. Takole: povzeti to knjigo je skoraj nemogoče, ker se ne bere z očmi in razumskim delom glave. Bere se s čustvenim centrom glave in tistim, ki leži globoko pod njihovo skorjo in skrbi za naše nezavedne reakcije. Pa še Ojdip bi moral čestitati Murakamiju za odlično interpretacijo.

Ocena: Presunljivo. Če dam 5, moram vsem ostalim knjigam znižati za dve oceni.

Quim Monzo - Vzrok vsega

Quim Monzo - Vzrok vsega

Kratke zgodbice, največ stran in pol, ki se jedo kot čips ali smoki. Vedno on in ona, on in radio, on Sneguljčica, on in žaba. Nikoli se ne ujameta, kot bi bilo treba in bi pričakovali. Vedno pride vmes kakšna banalnost, ali pa morda le neznanska nekompatibilnost med spoloma. Več kot očitno je, da pisatelj popisuje le tiste primere, v katerih se on in ona ne ujameta, morda zaradi pomanjkanja drugačne izkušnje in vzorcev? Res je, da ujemanje med njo in njim ni samo po sebi dano, ampak je treba garati, če želiš romantični rezultat.

Nekje malo po polovici mu zmanjka štrene in nekako na silo napolni tistih nekaj zadnjih strani s pravljičarskimi črticami.

Ocena: vzeti kvečjemu kot predjed k čemu boljšemu.

Mircea Cărtărescu - NOSTALGIJA

Nostalgija je nekaj v tem smislu:

Alica v čudežni deželi je skozi zajčjo luknjo prišla v Matrico, si sposodila DVD in pogledala film Inception, v katerem je nastopal Kafka in se preobrazil v debelo mastno kepo v velikosti galaksije. Od žalosti se je šla rusko ruleto, brez nabojev in je umrla za srčnim napadom. Potem je šla v podzemlje Bukarešte in spoznala vso gamad, ki tam živi in po želji zamenjuje telesa med sabo. Vendar samo v primeru popolne ljubezni.

... in s takim tempom Mircea plete nostalgijo, ki je na trenutke tako močna, da se ti zdi, da si želi z novim velikim pokom izbrisati vso zgodovino, da ga ne bi več morila.

Obstajamo samo zato, ker nas je neki pisatelj opisal v neki knjigi in nas v tem trenutku nekdo bere?

Prijetno +.

Denis Diderot - Fatalist Jacques in njegov gospodar

Pravi naslov knjige bi se moral glasiti: "Fatalist Jacques JE njegov gospodar". Ker je njegov gospodar lutka v Jakčevih rokah. Ker Jakec vodi igro od spodaj navzgor - zvito - glavni si, hkrati pa nisi odgovoren. Ker je plačan kot gospodarjev zabavljač in gobezdač, v naših časih bi temu kunštno rekli 'direktorjev svetovalec'.

Gospodar mirno gledana uro, njuha in tečnari. Udari po mizi samo, ko ni nikogar v bližini. Bojazljiv kot jazbec, ki mu je vitez nasadil roge.

Jacques pa - "povpraša čutarico". Kot je zapisano tam gori in nič drugače.

Fatalistično.

Ernesto "Che" Guevara - Motoristov dnevnik

(Ego)trip Che-ja in Alberta Granadosa je vse to, kar si običajni evropejci običajno ne upamo. Na pot brez denarja, brez plana, brez tone in pol oblek, hrane, kozmetike, pijače, mobitelov, GPS-jev, zdravniških zavarovanj, asistenc v primeru nesreče, ...

Samo pogum in skok v globino - mreža se bo že pojavila. Itak je vsa varnost okoli nas samo iluzija.

Malo naokoli po Argentini, Čilu, Boliviji, Peruju, Kolumbiji, Venezueli.

Ernesto ga je iskal in našel - Che-ja namreč.

Charles Bukowski - Zapiski starega pokvarjenca

Teaser:

...

"prav imaš, stari. ženske imajo rade bleferje, ker tako dobro lažejo"

"no, prav, predpostavimo, da je to res - ženska zanosi z bleferjem - ali to ne poruši zakona Narave? - da se močni parijo z močnimi? kakšno družbo nam to ponuja?

"družbeni in naravni zakoni se razlikujejo. naša družba je nenaravna. zato smo tako blizu tega, da gremo k Hudiču. ženska instiktivno ve, da bo blefer preživel v naši družbi in zato raje izbere njega. njej je pomembno samo to, da rodi otroka in ga v miru vzgaja."

... - Bukowski

Ne, nisem tako malomaren, da bi pozabil velike začetnice - to je prepisan tekst dobesedno in doznakovno. Brez začetnic tekst veliko bolje teče.

Bukowski ne razočara - štorije podna, podna in še enkrat podna. Morda se ob branju komu milo stori in se zamisli nad svojo ječo 'dobre situiranosti', 'izobraženosti', 'kariere' in podobnih slepil. Priznajte, vsak bi rad bil pogumen in počel to, kar počnejo Charlesovi anti-junaki.

Paulo Coelho - Demon in gospodična Prym

V idilični gosrki vasici pokrajino kvari samo pohlepna raja, za katero bi bilo bolje, da je na tistem mestu sploh ne bi bilo. Za prgišče kovine bi najraje ubili enega svojih. Tipična zgodba prebivalcev malih vasi - znotraj svojih plank, vsa ostala civilizacija je tako daleč, kot Alfa Kentauri, čeprav le par ur hoje vstran.

Če so jo res ubili, niti ni tako pomembno. Pomembna je že sama namera.

Pod črto: Dobro in zlo imata isti obraz in vsi smo strahopetci. Ko bodo dobri ljudje imeli enkrat vsega dovolj in bodo zapustili rajo in se naselili v svojih kantonih, bo raja izumrla zaradi izgubljenosti in svet bo lepši. Toda - raja smo mi vsi - kdo bo potem preživel?

Salman Rushdie - Satanski stihi

Satanski stihi ali Kdo se boji Ajatole.

Ne, nisem je še prebral do konca - dajeva se že dva meseca in sem malo preko 200-te strani. Vmes so padle še kakšne tri druge lažje prebavljive, ampak se ne dam.

Džibril, razpet med Indijo in Anglijo, med tukaj in sanjami, med materializirano in virtualno pojavo, obrača tabuje na glavo kot za šalo in ne ve, čemu sploh.

Mogoče bo(m) izvedel v drugi polovički knjige.

Če si že z nekaj črkami na papirju pridobiš grožnjo smrtne obsodbe neke skupnosti - je to najbolj intrigantna reklama ali samo kaže, v kakšni greznici živimo? Mimogrede: noben b(B)og, ne glede na to, kako ga lokalci poimenujejo, ni zamerljiv, niti maščevalen.

Dopolnitev:

do str. 300 ... meja med sanjami in resničnostjo je zabrisana oz. je sploh ni. Nadangel, klošar ali filmska zvezda? To ve samo Džibril.

Dopolnitev #2:

konec: Odsanjajo, kar imajo za odsanjati in odrastejo. Nekdo se ustreli, nekdo umre, psihično stanje nekoga se močno poslabša, metulji odletijo, voda se razmakne samo za tiste, ki verujejo.

Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo (dr. Polona Selič)

Če bi ves svet preklopili na 'mute', ne bi bilo velike škode. Sporazumevali bi se naprej, tako kot se sedaj - nebesedno - minus nekaj malega zvokov. Še bolje, manj bi bilo zavajanja, laganja, prikrajanja resnice, belih laži, polresnic. Besede so lahko karkoli - telo laže le redkokdaj, razen če kdo natrenira nebesedno komunikacijo.

Je govor nastal, ker pravzaprav želimo slišati neresnice?

Odštekonomija (Steven D.Levitt, Stephen J.Dubner)

Zakaj dilerji še vedno živijo pri mamah? Zakaj avto izgubi ceno takoj, ko ga kupite? Kaj vpliva na uspeh otrok v življenju? Zakaj več otrok umre zaradi domačega bazena kot zaradi strelnega orožja?

Ta in še mnoga druga zanimiva vprašanja begajo avtorja. Daleč od akademskih nerelevantnih raziskav, ki so same sebi namen. Vzgled za vse, ki se ukvarjajo s kakršnokoli raziskavo. Rešujte (mo) realne probleme!

JAnez Bregant, Boris Vezjak - Zmote in napake v argumentaciji

Za vse, ki bi radi izvedeli, koliko peska v oči dobimo čez dan... Ko slišiš 'argumentacije' naših glavašev po tem, ko si prebral to knjigo, začneš redno dobivati prebavne motnje vsakokrat, ko jih zaslišiš.

Eric Berne - Katero igro igraš?

Vsi igramo igre - samo kakšnih 30 jih je... Še posebej, kot odrasli. Oziroma, predvsem odrastli igramo igre. Ko jih nehaš igrati, je vse bolj preprosto. Še najtežje si je priznati, da vsi ves čas hočemo manipulirati z drugimi.

http://www.sloventa.si/content/view/12/1/lang,sl/

Arto Paasilinna - Župnikov zverinski služabnik

Tipični Paasilina: zgodba o človeku, ki ima vsega dovolj in gre pač kamor že gre, vendar tokrat vzame s sabo medveda. Brez upiranja, brez zganjanja 'enfant terrible', pač gre. Peš, na ladjo, vase, izven sebe, k Sonji v brlog, vedno ga spremlja zlomek. Oziroma, Zlomek, z veliko začetnico. Se je res treba skrivati po medvedjih brlogih in propadlih ladjah, če si župnik in bolj odprte narave?

Yann Martel - Pijevo življenje

Začnimo pri koncu: kaj imate raje: kanibalizem, nepopisno grozo ob umoru matere, mesarjenje okoli trebušne votline ali zanimivo potovanje s tigrčkom namesto kapitana? Kar se zgodi med potopom ladje in sedem mesecev kasneje je pač lahko varianta ena ali varianta dva. Sarkazem proti tistim, ki kaj takega niso dali skozi je čisto razumljiv in na mestu.

Priporočam za branje, predvsem tistim, ki imajo radi morsko hrano.

Resnica o bralcih

Povzeto iz http://www.stumbleupon.com/su/7OW6Kb/www.marco.org/320206653

A lot of the people who read a bestselling novel, for example, do not read much other fiction. By contrast, the audience for an obscure novel is largely composed of people who read a lot. That means the least popular books are judged by people who have the highest standards, while the most popular are judged by people who literally do not know any better. An American who read just one book this year was disproportionately likely to have read ‘The Lost Symbol’, by Dan Brown. He almost certainly liked it.

— The Economist (via mudd up, peterwknox)