Stanko Gerjolj - Živeti, delati, ljubiti

To knjigo bi morali prodajati kot aneks k Bibliji. In kot pred-čtivo k psihoterapevtski literaturi.
Ta pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi ti da uvid v razloge, zakaj se družinske rane celijo tudi do štiri generacije. Na konkretnih in praktičnih primerih razlaga odnos mož-žena, oče-otrok, mati-otrok, mož-bodoči tast, človek-bog, ... Na likih iz Mojzesovih in Tobitovih knjig riše problematiko medosebnih odnosov. Zanimivo, naenkrat te zgodbe izgubijo zatohlost in starinski vonj in zaživijo v današnjem času.

Presenetljivo - živimo v zmoti, da smo komaj v zadnjem stoletju pogruntali temeljne psihoanalitične finte. Le te so bile v Bibliji zapisane že pred stoletji, samo na žalost hudo zakriptirane, zato je tovrstna razlaga dobrodošla.

Zelo aktualno. Sploh nič starokopitno.

F. Scott Fitzgerald - The great Gatsby

Že dolgo se ni zgodilo, vendar se je. Po 40 straneh je šla knjiga nazaj v knjižnico in čaka na koga, ki bi mu 'potegnilo', v čem je poanta.
Najprej, zakaj sploh sem si to knjigo sposodil. Zato, ker jo Haruki Murakami tako hvali v eni izmed svojih knjig. Oziroma ne on, ampak njegov alter ego, to je glavni junak.
Zato sem naivno predvideval, da bo knjiga fantastična. Ni bila. Morda po 40. strani? Kdo bi vedel. Do te strani se namreč vali dolgčas in zapijanje ameriške buržuazije začetka tega stoletja.
Torej, vložil sem jockerja in izkoristil 3. pravico bralcev. In zopet prekršil 10. In najverjetneje tudi 4.

10 pravic bralcev:

1. Da ne beremo

2. Da preskakujemo strani

3. Da knjige ne dokončamo

4. Da ponovno beremo

5. Da beremo karkoli

6. Da beremo zaradi užitka

7. Da beremo kjerkoli

8. Da listamo po knjigah

9. Da beremo naglas

10. Da o prebranem molčimo«

(Daniel Pennac)

William Styron - Vidna tema

William Styron - Vidna tema

Tisti, ki je* ne poznajo, govorijo: to doleti ta šibke, takšne brez karakterja, brez hrbtenice, brez vzgoje, brez domišljije, lenuhe, krivinohvatače, izmuzljivce, hipohondre, mamine sinčke, jokavce, ... .

No, takšnih, ki je* ne poznajo, je po statistiki samo okoli 25%. Vsi ostali so jo na takšen ali drugačen način fasali, preboleli, ali jo prebolevajo in ne vedo kaj jim je, pa se pač zapijejo. Če smo pikolovski, je to samo 1 500 000 Slovencev. Od tega 15% v takšni obliki, ko postane spanje, prehranjevanje, premikanje nemogoče.

Grozljive statistike, pa tako malo literature na to temo in tako veliko tabujev na to temo. Ta knjižica je dobrodošla kapljica v morje, za večjo razsvetljenost. Opisuje avtorjevo osebno izkušnjo in predstavlja dokaj učinkovit način (samo)zdravljenja avtorja.

Še ena statistika: "Depression strikes about 17 million American adults each year--more than cancer, AIDS, or coronary heart disease--according to the National Institute of Mental Health (NIMH). An estimated 15 percent of chronic depression cases end in suicide. Women are twice as likely as men to be affected."

*depresije namreč.

Orhan Pamuk - Sneg

Orhanu Pamuku, oziroma Ka-ju sneži ves čas bivanja v Kars-u, mestecu na vzhodu Turčije, čisto blizu Armenije, Gruzije in Irana. Majhne snežinke, debele snežinke, hitre snežinke, negibne snežinke, vse, da ustvari filing oglušujoše vsesplošne tišine.

Ka (ali si prišel iz Kafkinega Procesa?) ni več najmlajši, vendar tudi odrasel še ni. 

Zakaj?

Ker še išče svojega Boga.

Ker mu(Bogu) po pobalinsko zameri, ker se mu ne razodane in ne pomaga.

Ker pokaže nerelevantnost vprašanja naglavnih rut. Oziroma, da nošenje ženske naglavne rute sploh ni pravo vprašanje. Ker pokaže globoko nekompatibilnost med Evropejci (ali Zahodom, ali neoliberalci, ali .... še sami se ne morejo zediniti, proti komu ali čemu so pravzaprav ortodoksni turški tradicionalisti) in Vzhodnjaki.

Ker se obrne na ljudi, ki mu lahko interpretirajo Boga le takrat, ko ima dovolj raki-ja pod kapo. Pravzaprav se vsi nastopajoči v knjigi redno dajejo v narkozo s pomočjo raki-ja.

Ker v svoji glavi ne more soočiti podob iz redno konzumirane pornografije in odnosa s slečeno muslimansko žensko. 

Ker se knjiga konča podobno, kot Kafkin Proces.

Ja, trajalo bo najmanj štiri generacije, da se zaceli rana, ki bo nastala ob vstopu(če sploh) Turčije v EU. Na eni in drugi strani.