sreda, 13. junij 2012

Christopher McDougall - Rojeni za tek

To je knjiga, ki ima 272 strani in sem jo prebral v 2 dneh. Bi jo hitreje, če ne bi vmes skočil na en lahkotni 2 urni hribovski tek do Areha na Pohorju. Kar je mišji prdec proti 200 kilometrskim podvigom južnoameriških domačinov.
Priporočam vsem, ki komplicirajo s tekaškimi copati, oblazinjenjem, stranskimi ojačitvami, ... nepotrebna navlaka, ki povzroča večino tekaških poškodb. Priporočam vsem, ki trdijo, da človeško telo ni primerno za dolgi tek. Ampak to je tako kot prepričevati prepričane - če sam ne poizkusiš (in ponoviš najmanj 100x na leto), ne dojameš.
Preprosto smo rojeni za tek, drugače ne bi preživeli. Da, prav vsak, tudi 100 kilske abrahamovke in poinfarktni pijančki. Idealno za čiščenje glave.

nedelja, 10. junij 2012

Tomo Križnar - Nafta in voda

Nafta_in_vodaV svojem življenju sem videl veliko grozljivk. V času, ko sem jih še lahko prebavljal, so mi bile še posebej "pri srcu" tiste B-klasne, kot so Dead Snow, Human Centipede in podobne. Ali pa komercialna The Saw. Ko sem bil mlajši, Amityville, Friday the 13th, Haloween. Še prej stripi, kot npr. Dylan Dog.
Kot pravim, ko sem jih še lahko prenašal. Že kar lep čas jih več ne.
No, ko sem že mislil, da sem z grozljivkami opravil, mi pride pod roko knjiga Toma Križnarja.
"Še en potopis", sem predvideval. Wrong. Wrong, wrong, wrong.
Tiste zgoraj omenjene grozljivke so "Nedeljsko popoldne" proti temu, kar se dogaja sedaj, blizu nas, v Sudanu. Kaj je še hujše, s svojo apatijo smo del tega. Ne samo del, vzrok. Ne samo vzrok, neposredni povzročitelj. Kolektivni krivec. Takšni, s pojštrom na glavi, da nam ni treba poslušati, kaj dogaja tam doli.
"Ni v naši moči", nas večina govori.
Kako da ne? Kaj smo danes naredili dobrega? Še nič? No, ni še konec dneva!


Martin Kojc - Učbenik življenja

Knjiga te najde, ko si pripravljen. Prav takšna je ta - učbenik življenja. Tako preprosta in tako zahtevna hkrati. Vse, kar je zapisano, je neskončno lahko razumeti in neskončno težko verjeti.
Vendar deluje kar takoj od začetka - če v dejavno misel verjameš čisto majčkeno, se ti čisto majčkeno pokaže. Ko se sprostiš in verjameš malo bolj, te vrže na rit, prežveči in izpljune.
Tako da - pazljivo. Najbolje je to knjigo prebrati in pozabiti nanjo. Ker če ne, se v tvojem življenju začnejo spremembe, ki jih nisi načrtoval.