Slavoj Žižek - Začeti od začetka

Ta čitanka je take sorte: ko jo bereš, ti gre najprej na bruhanje, potem jo odložiš, nato pa steče. Po 30 straneh ponovi postopek. In tako do konca.

Obstajata dve kategoriji neberljivih knjig: take, ki jih po nekaj straneh odložiš in se jih niti s palico ne bi dotaknil (npr. Ob reki Piedri sem sedela in jokala by P. Coelho) in take, pri katerih razumeš samo vsaki 100 stavek, ampak se kot magnet prilepi na tebe in jo enostavno moraš dokončati. Ko že skoraj obupaš po silni filozofiji, vmes pade kakšna takšna domača izjava, ki je tam samo zato, da nas rajo razsvetli in drži v pozornosti.

Ta Žižkova čitanka je tadruge sorte.

Morda pa še postanem Lacanovec.

Friedrich Nietzsche - Tako je govoril Zaratustra

Verjamem, da je ta knjiga bestseller. Verjamem, da je dobra. 

Po prvih 100 straneh me žal ni prepričala. 

Ni mi jasno - če lahko berem Žižka, kaj manjka Nietzsche-tu, da zašteka in knjiga roma nazaj v knjižnico?

Morda ponovno poizkusim, ko bom tam nekje 60-70 let star.

James Frey - Milijon majhnih koščkov

Odvisnost ni bolezen - je odločitev. Vse ostalo so izgovori - genetika, slabo otroštvo, slaba družba. Alkohol z roko v roki s crackom gre po pisateljevem grlu (oz. pljučih). Poleg vsega ostalega.

Knjiga je dokaz, da se da prekiniti odvisnost. Čeprav tudi na najboljši kliniki 83 od 100 pade nazaj po enem letu. 

Ko se odločiš, pa gre. Tudi brez nadomestkov. Mu kar verjamem. 

Vendar - močneje kot droga te drži družba, če lahko dodam drzno misel. Takoj, ko napoveš, da boš nehal, spaničarjo in te vlečejo nazaj dol. Ko pa zares nehaš, najprej postanejo agresivni, potem pa te zapustijo. Hvalabogu. Must-read za vso mladino in pravzaprav za celotno slovensko alkoholično zombijevsko populacijo.

Andrej Nikoladis - Mimesis

Nikoli mi ni bilo jasno, če črnogorski vici držijo oziroma ali je v njih vsaj delček resnice.
Ko prebereš tole, vidiš, da so črnogorski vici idealizirana podoba naroda, ki takšen sploh ni. Ni len kot črnogorec, ampak le brezupen, nacionalističen, ujet v životarjenje med letnimi navali turistov, po avtorjevem pripovedovanju seveda.
Turistov, ki jih ne mara, ker se pridejo iztrebljati v njihovo morje, zabavati v njihova obalna mesta, padati iz obzidij in se raztreščiti na njihovih ulicah.

Torej, idealizirana podoba ležernega naroda po branju te knjige nekako izgine, ostane le še slika gorskega venca namesto religije in streljanje v zrak za božič.

Skoraj preveč hiperrealistično. Ne priporočam branja pred dopustom v Podgorici ali Ulcinju.

Stanko Gerjolj - Živeti, delati, ljubiti

To knjigo bi morali prodajati kot aneks k Bibliji. In kot pred-čtivo k psihoterapevtski literaturi.
Ta pedagoška in psihološka interpretacija bibličnih pripovedi ti da uvid v razloge, zakaj se družinske rane celijo tudi do štiri generacije. Na konkretnih in praktičnih primerih razlaga odnos mož-žena, oče-otrok, mati-otrok, mož-bodoči tast, človek-bog, ... Na likih iz Mojzesovih in Tobitovih knjig riše problematiko medosebnih odnosov. Zanimivo, naenkrat te zgodbe izgubijo zatohlost in starinski vonj in zaživijo v današnjem času.

Presenetljivo - živimo v zmoti, da smo komaj v zadnjem stoletju pogruntali temeljne psihoanalitične finte. Le te so bile v Bibliji zapisane že pred stoletji, samo na žalost hudo zakriptirane, zato je tovrstna razlaga dobrodošla.

Zelo aktualno. Sploh nič starokopitno.

F. Scott Fitzgerald - The great Gatsby

Že dolgo se ni zgodilo, vendar se je. Po 40 straneh je šla knjiga nazaj v knjižnico in čaka na koga, ki bi mu 'potegnilo', v čem je poanta.
Najprej, zakaj sploh sem si to knjigo sposodil. Zato, ker jo Haruki Murakami tako hvali v eni izmed svojih knjig. Oziroma ne on, ampak njegov alter ego, to je glavni junak.
Zato sem naivno predvideval, da bo knjiga fantastična. Ni bila. Morda po 40. strani? Kdo bi vedel. Do te strani se namreč vali dolgčas in zapijanje ameriške buržuazije začetka tega stoletja.
Torej, vložil sem jockerja in izkoristil 3. pravico bralcev. In zopet prekršil 10. In najverjetneje tudi 4.

10 pravic bralcev:

1. Da ne beremo

2. Da preskakujemo strani

3. Da knjige ne dokončamo

4. Da ponovno beremo

5. Da beremo karkoli

6. Da beremo zaradi užitka

7. Da beremo kjerkoli

8. Da listamo po knjigah

9. Da beremo naglas

10. Da o prebranem molčimo«

(Daniel Pennac)

William Styron - Vidna tema

William Styron - Vidna tema

Tisti, ki je* ne poznajo, govorijo: to doleti ta šibke, takšne brez karakterja, brez hrbtenice, brez vzgoje, brez domišljije, lenuhe, krivinohvatače, izmuzljivce, hipohondre, mamine sinčke, jokavce, ... .

No, takšnih, ki je* ne poznajo, je po statistiki samo okoli 25%. Vsi ostali so jo na takšen ali drugačen način fasali, preboleli, ali jo prebolevajo in ne vedo kaj jim je, pa se pač zapijejo. Če smo pikolovski, je to samo 1 500 000 Slovencev. Od tega 15% v takšni obliki, ko postane spanje, prehranjevanje, premikanje nemogoče.

Grozljive statistike, pa tako malo literature na to temo in tako veliko tabujev na to temo. Ta knjižica je dobrodošla kapljica v morje, za večjo razsvetljenost. Opisuje avtorjevo osebno izkušnjo in predstavlja dokaj učinkovit način (samo)zdravljenja avtorja.

Še ena statistika: "Depression strikes about 17 million American adults each year--more than cancer, AIDS, or coronary heart disease--according to the National Institute of Mental Health (NIMH). An estimated 15 percent of chronic depression cases end in suicide. Women are twice as likely as men to be affected."

*depresije namreč.

Orhan Pamuk - Sneg

Orhanu Pamuku, oziroma Ka-ju sneži ves čas bivanja v Kars-u, mestecu na vzhodu Turčije, čisto blizu Armenije, Gruzije in Irana. Majhne snežinke, debele snežinke, hitre snežinke, negibne snežinke, vse, da ustvari filing oglušujoše vsesplošne tišine.

Ka (ali si prišel iz Kafkinega Procesa?) ni več najmlajši, vendar tudi odrasel še ni. 

Zakaj?

Ker še išče svojega Boga.

Ker mu(Bogu) po pobalinsko zameri, ker se mu ne razodane in ne pomaga.

Ker pokaže nerelevantnost vprašanja naglavnih rut. Oziroma, da nošenje ženske naglavne rute sploh ni pravo vprašanje. Ker pokaže globoko nekompatibilnost med Evropejci (ali Zahodom, ali neoliberalci, ali .... še sami se ne morejo zediniti, proti komu ali čemu so pravzaprav ortodoksni turški tradicionalisti) in Vzhodnjaki.

Ker se obrne na ljudi, ki mu lahko interpretirajo Boga le takrat, ko ima dovolj raki-ja pod kapo. Pravzaprav se vsi nastopajoči v knjigi redno dajejo v narkozo s pomočjo raki-ja.

Ker v svoji glavi ne more soočiti podob iz redno konzumirane pornografije in odnosa s slečeno muslimansko žensko. 

Ker se knjiga konča podobno, kot Kafkin Proces.

Ja, trajalo bo najmanj štiri generacije, da se zaceli rana, ki bo nastala ob vstopu(če sploh) Turčije v EU. Na eni in drugi strani.

Tomaž Kosmač - Punk is dead

Malo preden sem začel z Great Gatsby-jem, je padla tale - Punk is dead. Skoraj tak ko v tisti ameriški ironični fori, ko stavku sledi "... nooot".

No, ta "... noooot" manjka v naslovu, ampak po tem ko prebereš knjigo, ga itak vidiš na koncu naslova, kot na tistih 3D ilustracijah, v katere moraš buliti nekaj časa, da vidiš izstopajoči objekt.

Jah, narkoza od Godoviča, prek Idrije, Ljubljane, Primorja, vzhodnoevropskega bloka in nazaj. Avtentičen opis vsakega vsaj malo normalnega adolescentnega slehernika, ki je odrasel skozi pribijanje, ler, koncerti in depro.

In kakšno zvezo ima knjiga z Great Gatsbyem? Prav nobene, razen tega, sta v knjižnici slučajno padli iz police v mojo roko in da prva opisuje spodnji poden, druga pa zgornji poden.

John Steinbeck - Ljudje in miši

Pravih mišk je v tej knjigi bolj malo, razen ene majhne, že nekaj časa mrtve, ki jo Lenny carta in boža in vrže nekam v grmovje, ker jo pač mora.

Veliko več je virtualnih zajčkov.

Zaradi katerih se kolje psičke in frfotave milfe.

Po nesreči seveda.

Najlepše je bit' glup, pa ne odgovarjati za svoja dejanja.

Steinbeck je kamero postavil direkt med redneke, posnel 3 detajlne kadre, da se ti zdi, kot da si sam tam poleg murve in noge namakaš v reko.

Branko Gradišnik - Sreča (za) 2

Škoda odveč besedi - glej moj komentar za 1 del (2 posta nazaj).

Lucidna knjiga. Z eno mini opazko, ki se nanaša na večkrat ponovljeno poanto prenosa vzorcev obnašanja iz staršev na otroke. Kot je zapisano v knjigi: "Ni krivde, ni krivca." Malo težko je sprejeti, da tisti, ki zafurajo svoj naraščaj niso krivi. So krivi, samo ne zafuranja in tega, da so vzorce prejšnjih generacij nesli dalje. Njihov del krivde je v tem, da niso zbrali motivacije, fokusirali energije, presegli samih sebe in prekinili 'medgeneracijske štrene'. Kdo pravi, da se ne da?

Deepak Chopra - Hčere radosti

Saj je lušna ta knjiga, vendar ... včasih zgubim nit, pa sem čisto skoncentriran.

Glavni junak - pisatelj, pardon, pisec, preide iz stopnje zombija v prebujenca. Ves čas poizkuša dojeti, da je ta naš svet samo projekcija subtilnega sveta. Na kraju sicer dojame, kar je prikazano malo na hitro, površno, kot po avtocesti na dopust. Sicer si hitro na plaži, vendar ne vidiš vasic, dvorišč, ljudi in ostalih zanimivih stvari ob poti.

Vse je res, kar piše, vendar bi bilo lahko lepše zapakirano.

Branko Gradišnik - Sreča

Redkokdaj se mi zgodi, da ne vem točno, kako bi omenjeno knjigo komentiral.

Takole bom pričel - ko se Junga in Freuda prenaješ, vzameš v roke Erica Berne-ta in ti je malo več jasno o (stran)poteh človeške psihe. Nato 'poješ' Ruglja, ki je še bolj konkreten in pove prav grd resnične stvari o nas, ki jih običajno nočemo slišati. No, ko pa naletiš na Gradišnika, se ti zazdi, da ti je vse jasno, tudi za vse kalibre za nazaj. Konkretne stiske, konkretne življenjske situacije, brez peska v oči. Morebiti bi se kakšen uradno šolan terapevt namrdnil, vendar je ta knjiga to, kar potrebujemo, mi, 'raja'.

Ocena: Še ena knjiga za obvezno čtivo v ljudsko šolo. Preden se cvet naše prihodnosti dokončno izoblikuje v shizoidneže in/ali depresivce.

Evald Flisar - Noro življenje

Gospod zgodnjih srednjih let in gospodična srednjih najstniških let potujeta (preko Grčije, Španije, do Afrike), vendar se zdi, da stopicljata na mestu in padata nekam dol.

Medtem povprečno tam nekje 7x na dan, kjerkoli, kadarkoli, s komerkoli.

On, preplašen zajček, ki bi verjetno umrl, če bi ga spustili iz zapora (pravil in prepričanj, ki jih ima v glavi). Ona, napol histerična nimfa, 'ki se še išče', in bi umrla, če bi ji kdo samo pokazal zapor vsakodnevne rutine, ki jo ponavljajo 'odrasli'.

Flisar ima prav: smo zmedene živali, razpete med spolnimi nagoni in prekletstvom samoanaliziranja. Živimo absolutno predolgo: v prvi dobi je še vse vznemirljivo, na koncu pa hud dolgčas.

Če koga zanima, zakaj vse se lahko uporabi kuhan svinjski rep (razen za aspik), naj le prebere.

Ocena: življenjsko.

Gabriel Garcia Marquez - Žalostne kurbe mojega življenja

Če bomo pri devetdesetih razmišljali kot tale dedek, kapo dol. Če bomo takrat še sploh razmišljali.

No, verjetno je pri tej starosti že samo želja po sveži najstnici presežek, skoraj preoptimistično bi bilo pričakovati kakšno konkretno akcijo. Ampak - dedek je poizkusil, oziroma, poizkušal. Zaradi tega - kapo dol.

Dokaz, da za ljubezen ni nikoli prepozno, je pa malo hecno, če te doleti tako pozno.

Ocena: Spokojno.

Haruki Murakami - Norveški gozd

Dve dozi Murakamija v roku dveh mesecev je kljub vsemu malo preveč.

Kdor je bral njegovo 'Kafka na obali', bi lahko skoraj trdil, da je Norveški gozd njegov drugi del.

Akterji niso isti (malo starejši), zgodba ni ista, vendar je isti občutek in ... okus.

Melanholija na tristo straneh, depresija iz vseh zornih kotov, edino malo manj magičnega nadrealizma in več eksplicitnih prizorov kot pri Kafki. Felacij malo morje, 'taprave' akcije pa malo manj.

Japonski adolescenti, ki ne vedo, kaj bi počeli s sabo. Eh, saj mine, ko minejo oslovska leta.

Ocena: Pomirjujoče. Kot da bi poslušal Rachmaninova.

Vedrana Rudan - ko je ženska kurba / ko je moški peder

Če želite izvedeti, kaj vse ne štima pri naših jugovzhodnih sosedih, vprašajte / berite go. Rudan. Če želite izvedeti, kaj vse ne štima pri ženskah srednjih let, berite go. Rudan. Če želite izvedeti, kaj vse ne štima pri moških, nogometaših, duhovnikih, politikih, otrocih, starših, spolnih organih, kvizkoteki, -ić-ih, ... berite go Rudan !

Morda je res, da so 'pedri' redki kot medvedi na Pohorju, vendar to ne pomeni, da jih(nas) ni!

Aja, 'peder' je tisti, ki: ne gleda nogometa, vozi otroke v vrtec, si redno umiva zobe, se veseli vikenda, (ne pa službe), se ponoči vstaja in išče dudo pod posteljo, vsak dan menja spodnje perilo, .... (dodaj 3 strani) ... se nerad dotika drugih moških (tako kot nogometaši) in ni 'pravi moški'.

Kdo je 'kurba', prepuščam v branje vam samim.

V glavnem: grenko kot žolč. Ne priporočam v branje vsem neizpolnjenim ženskam srednjih let z nerazčiščenim odnosom do moških, ker bi lahko lahko rekle: "Sem rekla, da je tako!".

Šokantno resnično za veliko večino.

Pravzaprav odlično, končno nekdo, ki pove po resnici.

Medtem smo nekateri pač zadovoljni s sabo in ne jokamo vsepovprek.

Kurt Vonnegut - Hokus Pokus

Kurt Vonnegut - Hokus Pokus

Definitivno lažje prebavljivo kot Časotresk.

Štorija je mešanica skoraj vsega - parodija visokega šolstva (rektor je nepismen!), privatizacije (zasebni zapor, ki ga v Ameriki vodijo Japonci je profitabilen!), vojne v Vietnamu (je bil sploh kdo trezen tam?), rasne segregacije (leti, Črnec, leti!), raziskovalnih ustanov (kje že so iznašli napalm, Harvard?), duševnih bolezni (ko še žena in tašča nista bili zmešani kot vešči), pogovornih oddaj (zakaj stare epizode vrtijo zapornikom?), ...

Za konec poslastica: s koliko ženskami je gospod spal (izvzemši prostitutke in srednjo šolo), je enako številu žrtev v Vietnamu, ki je, koliko že? Odgovora ni, le formula, kako to število izračunati.

Le zakaj vedno naletim na ne-linearne zgodbe?

Pesimistično in grdo-realistično, vendar se včasih smejiš kot ROFL.

Voltaire - Kandid ali optimizem

Voltairov "Kandid ali optimizem" po 250 letih velja še danes. Slepo verjeti tistim, ki trdijo, da je vse v najlepšem redu je ravno tako zmotno, kot verjeti tistim, ki jamrajo vsepovprek. Oboji samo filozofirajo, zaradi česar stvari ostanejo, kot so.

Samo (apostrof na o) delo je rešitev, ne filozofiranje. Ne vsako delo, ampak tisto prizemljeno.

Še en kratek citat:

... "A, tukaj vidim osemdeset zvezkov zbornika znanstvene akademije!" je vzkliknil Martin; "tukaj bi utegnilo biti kaj dobrega." - "Bi," je rekel Poccocurante, "da je vsaj eden teh klobuštračev izumil samo umetnost, kako delati igle; toda v vseh teh knjigah so le puhli sistemi in niti ene koristne reči." ...

Knjigo je najti tukaj: http://www.esp.org/books/